Select Page

Žan je drugačen

V okviru projekta smo z  učenci 3. b prebrali slikanico Helene Kraljič: Žan je drugačen. Prebrano slikanico je spremljal pogovor v povezavi z zgodbo, ki se je odvijala v slikanici. Pogovarjali smo se o sprejemanju drugačnosti in o vrednotah. Skozi razpravo smo gradili pozitivno samopodobo in ugotavljali, da je prav drugačnost tista, ki nas bogati.

Učence se je zgodba dotaknila, o njej so radi razpravljali in se tako naučili veliko novega. Skozi pogovor in pripravljanje plakatov o interesih in hobijih, ki jih imajo, smo učencem skušali približati drugačnost. Galerija slik.

Mentorica Mirjana Gros

Stanovalcem Doma za varstvo odraslih smo polepšali dan

Učenci 4. a in 4. b  smo stanovalcem Doma za varstvo odraslih polepšali dan! Ob svetovnem dnevu smeha (4.5.) smo jim delili nasmehe. Le ti so jim pričarali nasmeh na obraz, prižgali iskrico v očeh, nekaterim so pritekle tudi solze sreče …

Tako malo je potrebno, da nekoga osrečiš! 🙂 Galerija slik.

Potrebujemo drug drugega

Pred počitnicami smo na šoli gostili učenke, učence in učitelje s CVIA.  Predstavili so se z glasbeno pravljico Petelinček in jajce.
Preko igre in pesmi smo spoznali, da so tudi ptice različne. Vsako jajce in mladiček v njem potrebuje pomoč, da se izvali, raste in živi dano življenje.  Živali so nam predale sporočilo, da je vsako življenje vredno in zato je prav, da si med seboj nesebično pomagamo. Vsak zagotovo nekaj zna in lahko da drugemu v stiski.

Po pravljici pa smo se z učenci družili v razredih in z njimi peli, plesali, risali in se igrali socialne in družabne igre. Skupni čas je prehitro mini, zato smo se dogovorili, da to zagotovo še ponovimo.

Nekaj utrinkov z druženja lahko najdete v Galeriji slik.

Sabina Zvir

Giraffes can’t dance – Žirafe ne znajo plesati     

Z drugošolci smo ponavljanje znanja združili z našim projektom o drugačnosti. Najprej smo ponovili poimenovanja za živali. Nato smo se pogovarjali o tem, kaj znamo in česa ne znamo delati in kaj znajo in česa ne znajo delati živali. Na koncu smo prebrali slikanico Giraffes can’t dance in ugotovili, da tudi žirafe znajo plesati na pravo glasbo. Tako kot mi – vsi smo lahko uspešni v »glasbi«, ki jo imamo radi. Otroci so plesali, barvali, risali, ustvarjali in klepetali na temo drugačnosti.

Nekaj utrinkov si lahko pogledate v Galeriji slik.

Monika Ahtik, koordinatorica projekta

Vsi smo enaki 

V četrtek, 18. 4. 2024, smo se po malici, učenci, prepoznani kot nadarjeni, odpravili v Vilo Rožle, kjer smo imeli zanimiv pogovor s paraplegikom. Vključeni so bili tudi učenci Osnovne šole Gustava Šiliha. Skupaj smo pripravili vprašanja, ki so nas najbolj zanimala ter nanje s prve roke dobili odgovore. Gospod Aljoša nas je že na samem začetku soočil z dejstvom, da ni invalid, saj ta beseda v angleščini (invaluable) pomeni neprecenljiv. Zakaj bi se torej trudili biti enaki ljudem brez vozička, če jih že samo ime zaničuje? Ugotovili smo, da veliko stereotipov o ljudeh na vozičkih ne drži, da smo si v resnici vsi enaki. Eden izmed stereotipov je na primer, da ponesrečenec, ki pristane na vozičku, postane drugačna oseba, a v resnici razmišljajo in čutijo enako kot pred nesrečo. Vsak od nas ima pomanjkljivosti, vsak od nas ima napake, tudi tisti, ki se ne premikamo z vozički, smo na nek način paraplegiki. Mogoče nas pri gibanju ne ovirajo deli telesa, nas pa velikokrat duševne motnje in tesnoba. Presenetilo nas je pozitivno mišljenje ter pogled na svet kljub nesreči.  
 

STE VEDELI? 

  • Tudi paraplegiki lahko vozijo avtomobile. 
  • Uživajo lahko v različnih športih (npr. rokomet, odbojka, košarka, smučanje, celo atletika …).  
  • Lahko potujejo (tudi z letalom). 
  • Se poročijo in imajo otroke.  
  • So uspešni poslovneži.

Za konec pa vam še poveva, da so ljudje na vozičku pogosto ljudje, ki znajo živeti in uživati življenje. Velikokrat se življenjskih vrednot zavedajo bolj kot ostali.  

Učenki 7. a, Manca Hrovat in Tija Pesjak

Dostopnost