Učenci sedmih razredov smo v jesenskem času 🍂 na ure oddelčne skupnosti povabili gospo Sašo Borovnik, socialno pedagoginjo 👩🏫, ki nam je pripravila delavnico o drugačnosti 🌈. Najprej so poslušali zanimiv teoretični del 📚, kjer smo se pogovorili o različnih vrstah drugačnosti, ki se pojavljajo znotraj razredov in družbe nasploh 🌍. Nato smo se igrali nekaj zanimivih socialnih iger 🎲 na temo sprejemanja drugačnosti in strpnosti 🤝. Galerija slik.📸
Razredniki sedmošolcev
Zdaj se že tradicionalno v prvi triadi srečamo z Elmerjem, pisanim slončkom 🐘, ki izstopa iz svoje črede zaradi svojih barv 🌈. Izstopa pa tudi zaradi svoje dobrosrčnosti 💖 in zabavnosti 🎉. Priljubljen slonček se je tokrat potikal po 1. razredu na centralni šoli 🏫. Z njim smo ponovili počutja 😊😢😡 in, seveda, barve 🎨. Pogovorili smo se o drugačnosti 🌟 in ustvarili svoje pisane slončke 🖍️. Kar poglejte si fotografije 📸, kako ljubki so. Galerija slik.
Monika Ahtik, mentorica
V petek so četrtošolce obiskali posebni gostje, ki so jim približali življenje oseb z različnimi oviranostmi. Najprej jih je obiskala slepa gospa, ki je delila svojo zgodbo in jim opisala, kako se sooča s svetom brez vida. 🦯👩🦯 Učencem je pokazala različne pripomočke, ki ji pomagajo v vsakdanjem življenju – od bele palice, ki jo uporablja za orientacijo, do posebne braillove ure in družabnih iger, ki jih igrajo slepi ali slabovidni. ⏰♟️ Njena toplina in pogum sta učence navdihnila, da so jo z zanimanjem poslušali ter zastavili veliko vprašanj o tem, kako si lahko pomagajo drug drugemu in kaj pomeni, da se ne predaš, četudi se soočaš z izzivi. 💪❤️
Kasneje je prišel še gluhi gospod, ki ga je spremljala tolmačka za slovenski znakovni jezik. 🧏♂️🧏♀️ Gospod je s pomočjo tolmačke predstavil svoje življenje ter razložil, kako komunicira z drugimi, kljub temu da ne sliši. Pokazal jim je nekaj osnovnih znakov v slovenskem znakovnem jeziku in učencem dal priložnost, da so poskusili sami sporočiti nekaj preprostih besed. 🤟👐 S tem so učenci izkusili, kako se z znakovnim jezikom lahko povezuješ z ljudmi, četudi med seboj ne slišite.
Oba gosta sta pustila velik vtis in četrtošolce spodbudila k razmisleku o pomembnosti medsebojnega razumevanja, sprejemanja različnosti in iskanja rešitev, da bi bila družba dostopna za vse. 🌍🤝. Galerija slik.
Razredničarke 4. razredov
Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize smo se z učenci drugega razreda v času podaljšanega bivanja srečali s prav posebnim veveričkom 🐿️, ki nam je pokazal, kako je biti drugačen. Ob knjigi 📚 Veveriček posebne sorte smo spoznali, da drugačnost sploh ni slaba, saj je prav ta drugačnost veveričku omogočila, da je postal tako poseben in da je v sebi odkril mnoge talente 🌟, ki bi sicer ostali skriti.
Pogovarjali smo se o tem, kakšne talente vse imamo mi 🌈, zakaj smo posebni in zakaj smo tako zelo dragoceni 💎. Preizkusili smo, kako je biti drugačen tudi telesno. Učenci so se preizkusili v hoji v paru z zvezanimi nogami 👯♂️ in v opravljanju vsakdanjih stvari z eno roko ✋, ki smo jo prej ob pomoči sošolcev povezali s povoji.
Naučili smo se potrpežljivosti 🕊️ in spoštovanja drug drugega v naši drugačnosti.
Mentorica Ajda Hudej
V tem šolskem letu že četrtič »korakamo« proti soncu, proti spoznavanju drugačnosti, proti sprejemanju vsakega posameznika. V projekt bodo tudi tokrat vključeni učenci od 1. do 9. razreda, ki bodo skozi različne aktivnosti, igre, slikanice, zgodbe, filme, … spoznavali, da drugačnost ni napačna, ampak zelo prisotna značilnost, ki nas razlikuje, bogati, izobražuje in da je sprejemanje sočloveka ena naših temeljnih vrednot. Na naši spletni strani boste lahko sledili dogajanju skozi celotno šolsko leto.
Monika Ahtik, koordinatorica projekta
