Toleranca (strpnost) je v filozofiji in družboslovju sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po verskih, etičnih in političnih pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših.
Strpnost je tvoja pravica, ki jo pridobiš tako, da jo daješ drugemu. (Lev Kreft)
Strpnost je umetnost čakanja. (po nemškem teologu F. Scheiermacherju)
Razmišljanja petošolcev o strpnosti:
1. Zakaj je dobro, če si strpen?
Če si strpen:
- imaš prijatelja (Aleksandra ),
- te imajo vsi radi, nimajo slabega mnenja o tebi (Žiga, Filip),
- se bolje počutiš, vesel pa je tudi tisti, do katerega si strpen (Tjaša),
- je dobro zaradi drugih ljudi (Belmin),
- se dobro počutiš, veš da nisi naredil kaj narobe (Lara Mori),
- se drugi bolje počutijo (Natja),
- je dobro, da pustiš drugemu do besede (Kenan, Benjamin, Luka),
- je dobro, ker bodo tudi drugi do nas strpni (Lara Prirtovšek),
- ti vedno pride prav npr. pri pouku, na sestankih (Nela),
- se dobro počutiš ti in sogovorec (Liza),
- marsikaj izveš o drugem človeku (Nika),
- si lahko sproščen (Armando),
- nikogar ne užališ (Miha),
- drugim omogočimo doseči svoj cilj (Sara),
- je dobro, saj zaradi tega drugega razveseliš (Brina),
- lahko vsak pove svoje mnenje (Alemine),
- je dobro, da lahko vsak pove svoje mnenje do konca (Lara Meh),
- je dobro, ker te drugi lažje sprejemajo, vsi se z veseljem pogovarjajo s teboj (Zala).
2. Kako se počuti tisti, do katerega si nestrpen?
Človek, do katerega smo nestrpni se počuti:
- žalostno (Lara Meh, Alemine, Brina, Miha, Armando, Filip, Zala, Dejan, Luka, Liza, Gordan, Kenan, Natja, Žiga, Aleksandra),
- grozno, saj je želel nekaj povedati, pa mu nismo dovolili (Sara, Nela, Lara Pirtovšek, Benjamin, Belmin ),
- ničvrednega, ker ga nihče ne posluša (Nika),
- osamljeno (Lara Mori),
- odrinjeno (Tjaša).
3. Kako se počutiš, če si do koga nestrpen?
Kasneje ugotovim, da sem narobe ravnal-a. (Aleksandra, Natja, Benjamin, Lara Pirtovšek, Nela, Liza, Zala, Filip, Miha, Mitja, Sara, Alemine, Lara Meh )
- Najprej se počutim dobro, potem si pa žalosten, ker veš, da nisi ravnal prav. (Žiga)
- Kasneje se počutiš neumno, saj veš, da to kar si storil, nikomur ne koristi. (Tjaša)
- Najprej ničesar ne čutiš, potem pa se počutiš krivega. (Lara Mori)
- Kasneje mi je žal, zato kar sem naredil. (Luka)
- Takrat nič ne razmišljaš, kasneje pa ugotoviš, da nisi ravnal prav. (Nika)
- Počutim se živčno, jezno, napeto. (Brina)
4. Moja misel, želja vsem ljudem o pomenu strpnosti med ljudmi:
Idilično bi bilo, da bi bili vsi strpni do vseh. (Lara Meh)
Želim si da bi bili vsi ljudje strpni. (Alemine)
Vsak bi moral malo potrpeti in postat strpen. (Brina)
Bodi strpen in videl boš, ne bo ti žal. (Sara)
Učimo se na napakah. (Mitja)
Če smo strpni, smo na koncu vsi zadovoljni. (Miha)
Bodi strpen in nihče te ne bo sovražil. (Filip)
Bodimo strpni. Vsak lahko pove, kar misli in mora imeti pravico, da ga drugi slišijo. (Nika)
Želim, da bi bili vsi ljudje strpni, saj bi jim bilo v življenju lažje. (Zala)
Če je kdo nestrpen, mu je treba povedati, da bo vedel v prihodnje bolje ravnati. (Dejan)
Če bomo vsi strpni, se bomo vsi dobro počutili. (Luka)
Če bomo vsi strpni, bomo drug drugega slišali. (Liza)
Starši in otroci, bodimo strpni, saj strpnost pride vedno prav. (Nela)
Če bomo strpni do koga, bo tudi on do nas. (Lara Pirtovšek)
Če bi bili vsi strpni, bi bilo dobro, saj bi vsak lahko izrazil svoje mnenje. (Benjamin)
Bodimo drug do drugega strpni. (Kenan)
Če smo strpni, vemo, da ravnamo prav. (Natja)
Če bomo vsi strpni, ne bo žalostni ljudi med nami. (Lara Mori)
Bodimo strpni, saj se bomo tako bolje počutili vsi in bo bolje za našo splošno razgledanost. (Tjaša)
Dovolimo drugi izraziti svoje mnenje. (Žiga)
Bolj bomo strpni, več prijateljev bomo imeli. (Aleksandra)
