Select Page

klikG 2311
V šolski jedilnici smo si najprej napolnili trebuščke s teletino in ajdovo kašo, za solato pa je zmanjkalo prostora pa tudi volje, pomaranče pa smo prihranili za popoldansko malico.

Po vožnji do spodnje postaje gondole, smo vso opremo, zložili iz avtobusa in že smo čakali na gondolo, ki nas je dvignila na precej meglena  pobočja  Golte. Malo smo imeli zaprta ušesa, a smo si pomagali z znanjem, ki smo ga pridobili pri NIT.

Po obuvanju smučarskih čevljev, pritrjevanjem na smuči  pa smo že pridno poslušali navodila. Sledila je razdelitev v skupine po našem smučarskem predznanju.

Vožnja s trakom nas je dvignila na malo višjo točko.

Veliko nas je prvič stalo na smučeh in veselili smo se vsakega novega napredka.

Hura, uspelo se nam je peljati po prvem hribčku! Pa kako bolijo noge!

Zdaj pa se smučamo na pravem hribčku pri tekočem traku, najprej z veliko pomočjo smučarskih učiteljev, potem pa že tudi samostojno. Na koncu se je potrebno ustaviti! Joj, to ni kar tako!

Tisti, ki smo znali že več smo pa  smučali na pravih strminah in izpopolnjevali naše smučarsko znanje.

Noge so nas bolele, vendar je  občutek, da še pred tremi urami nismo znali stati na smučeh, sedaj pa se že spuščamo po hribčkih, nepopisno lep. Se splača potruditi! Naša lička so kazala zdravo rdečo barvo in komaj čakamo na jutrišnji dan. Galerija slik.

Delite s prijateljiShare on Facebook