Ste kdaj razmišljali o porazu? Seveda. Vsi smo. Ali se zavedate, da je poraz le utvara? Kako, me sprašujete? Nihče ni nikdar v ničemer poražen. Vse, kar storimo, povzroči določeno posledico. Če se poskušamo naučiti, kako podati ali braniti žogo pri nogometu ali rokometu, na primer, pa nam to ne uspe, smo žogo zgrešili, takrat nismo poraženi. Enostavno povzročili smo posledico. Kadar dobite slabšo oceno, niste poraženi, ne, povzročili ste posledico. Resnično vprašanje se skriva v tem, kaj storimo s posledicami, ki jih povzročimo. Pri nogometu ali rokometu bi lahko jamrali, da smo poraženci, lahko pa rečemo: » Daj, podaj še enkrat in še enkrat.« Dokler nam ne uspe. Pri ocenah lahko tarnate, da se vam je zgodila krivica, da je snov težka, da niste imeli časa. Lahko pa se usedete za knjige in se snov naučite in ocene popravite.
Poraz je sodba. Je zgolj mnenje. Izhaja iz naših strahov, ki jih je mogoče odstraniti z ljubeznijo. Ljubeznijo do samega sebe. Ljubeznijo do tega kar počnemo. Ljubeznijo do drugih. Ste že slišali staro modrost: » Strah je potrkal na vrata. Ljubezen je odprla in zunaj ni bilo nikogar.«
Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!
Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.
Katja Pristušek
