Medvedek ni bolan,
medvedek je zaspan,
že čuti zime moč,
medvedek lahko noč.
Medvedek že smrči,
se lunica smeji.
Ko bo prišla pomlad,
medvedek vstane rad.
Narava se počasi pripravlja na zimski počitek. Rastline in živali že čutijo njeno uspavanko. Tudi naš medvedek že pošteno zeha. Letos bo moral prvič sam prespati svoje zimsko spanje. Malo ga je strah, blazine še nima pripravljene, v brlogu je takooo temno, pa še najljubši lonček za čaj je razbil.
Učenci 2. in 3. razreda so mu skupaj s prijatelji iz vrtca in CVIU pomagali: okrasili so mu blazino in pižamo, iz gline so mu izdelali lonček in svečnik, iz slanega testa malega prijatelja, pa še zvezdice, ki mu bodo pregnale temo iz brloga, so mu narisali, spraskali in zmodelirali. Z instrumentalnimi in zapetimi uspavankami smo na koncu zazibali naše medvedke v prijetne sanje. Galerija slik.
“Veter veje, maje veje,
vija in se zvija,
šššššš, fijuuuuuuuu,
zima je že skoraj tuuuuuu.”
Tako vetrovno se je začelo naše novembrsko druženje. Skupaj s pedagoginjo Janjo smo z gibi in vsemi čutili “prisluhnili” naravi in njeni uspavanki.
Zapanemu medvedku smo okrasili blazinice in pižamo.
Prav gotovo bo vesel novega lončka za čaj, ki smo mu ga oblikovali in zgnetli iz gline.
Svečka, ki bo gorela v svečniku, okrašenem z veselimi vzorčki, ki smo ga oblikovali, bo iz njegovega brloga celo zimo preganjala temo.
Igračka iz slanega testa in okrašena zvezdica mu bosta pregnali samoto in strah.
Zvezdico – praskanko si bo lahko obesil nad posteljo, kjer bo zažarela prav tako lepo, kot so barve, ko smo jih rešili – spraskali iz črne “teme” premaza.
Zvezdica, ki smo jo pobarvali z lepljivimi barvami za steklo, bo polepšala zastor iz ledenih sveč pri vhodu v brlog.
Člani Orfejeve skupine z mentorico, učiteljico Jelko, kitarist Domen, violončelistka Pija ter klarinetisti Charnee, Klemen in Aljaž so z nežnimi uspavankami, ki so jih zaigrali na svoja glasbila, poskušali uspavati naše medvedke.
Ni jim čisto uspelo. Šele, ko smo ob pomoči vzgojiteljice Brede zazibali vsak svojega medvedka in mu zapeli … ,
je skupaj z njimi tudi naš medo utonil v trdno zimsko spanje. Le kaj se mu bo sanjalo?
Morda nam zaupa spomladi ...
Mi pa smo drug drugemu zaupali, da nam je bilo skupaj lepo in … si zaželeli – nasvidenje decembra.