Select Page

  klik05046.jpg

2. junija  smo mladi naravoslovci OŠ Antona Aškerca ustvarjali v DinoLab   delavnici na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani.

Najprej smo si ogledali mezozojski botanični vrt. Prijazni botanik nam je pokazal današnje potomce rastlin, ki so živele v času dinozavrov, predvsem praproti in preslice. Pokazal nam je tudi fosile mezozojskih rastlin, ki so izumrle, ker niso bile dovolj pametne, da bi izumile seme. S skalne stene pa nas je ves čas opazoval model hadrozavra Antonia.

Nato nam je paleontologinja Irena pokazala skalo iz najdišča pri Kozini. Na njej nam je pokazala mesta, kjer so se v kamnu skrivali zobje hadrozavra in dromeozavra ter zdrobljene kosti, ki so jih prepoznali pod mikroskopom. Kdo bi si mislil, da je takšna temna packa delček kosti!

Paleontologi pri svojem delu uporabljajo različno orodje. Tudi mi smo lahko z vibracijskim dletom poskusili izluščiti  hadrozavrovo lobanjo iz podlage. Ta postopek se imenuje mehanska preparacija.

Škoda, da tega nisem mogel početi dlje časa, kajti na mizi so nas že čakali kalupi za izdelavo odlitka velociraptorjeve lobanje, ki smo ga lahko odnesli domov.

V peskovniku nam je geolog Tom pokazal, kako iz sledov lahko izvemo, kako hitro se je dinozaver premikal, kako velik in težak je bil ter ali je hodil sam ali v skupini. Pokazal nam je tudi okamenele odtise stopinj dinozavrov.

Na mizi v atriju smo nato občudovali celo množico fosilov zob ter odlitkov lobanj in čeljusti. Paleontologinja Irena nam je razložila in pokazala razliko med zobmi rastlinojedih in mesojedih dinozavrov, slavni velociraptorjev lovilni krempelj, lepo ohranjen prakrokodilov zob in nam povedala še mnoge zanimivosti o življenju teh izumrlih prebivalcev mezozoika. Tudi to, da je bil lepo ohranjen krokodilov zob, ki so ga našli pri Kozini, okrogel zato, da je lahko trl oklepe ubogih želv.

Sami smo se lahko prepričali, kako paleontologi v koprolitih – fosilnih iztrebkih odkrijejo, kaj so jedli dinozavri. Ko sem ga z lesenim kladivom razbil, sem v njem našel koščico. Moj dinozaver je bil torej mesojedec. Če pa bi našel v njem praprot, bi bil rastlinojedec. Na srečo fosilni kakci nimajo neprijetnega vojna.

Najbolj zabavno pa je bilo izkopavanje dinozavrovih kosti v dinopeskovniku. S Tamaro se nama je vneto delo obrestovalo, saj sva izkopala rekordnih 5 kosti. Izkopane dele smo poiskali na maketi hadrozavra na steni in jih namestili na pravo mesto. Bilo je tako vznemirljivo in zanimivo, da sploh nismo hoteli zapustiti peskovnika.

Na koncu nam je geolog Tom pokazal še, kako s kemijsko preparacijo izluščijo fosil iz kamnine.

Dragoceni delček preteklosti, ki sem ga dobil, in mnogi čudoviti vtisi so ta dan naredili nepozaben, čisto poseben, svet dinozavrov pa še bolj zanimiv in privlačen. Veliko novega sem izvedel o dinozavrih, njihovem življenju in o delu paleontologov.

 Erik Glinšek, 3. a

Delite s prijateljiShare on Facebook