Avtomobilček na zunanji pogon – 4. b
Četrtošolci smo izdelali vozilo na zunanji pogon. Pri delu smo uživali! Galerija slik.
Avtomobilček na zunanji pogon – 4. c
V ponedeljek smo imeli učenci 4. c tehniški dan. Končno smo lahko iz škatle za tehniko potegnili paket za izdelavo vozila. Natančno smo merili, risali, žagali, brusili in lepili ter bili na koncu prijetno presenečeni nad izdelkom. Avtomobilčke smo preizkusili in ugotavljali, kaj vse vpliva na hitrost in dolžino poti. Na koncu smo priredili pravo tekmovanje. Galerija slik.
Razredničarka Mateja Kopušar
To See and Be Seen
Sredi januarja sem se udeležila simpozija Inclusion and Integration z naslovom To See and Be Seen, ki ga je učiteljem omogočila Ameriška ambasada iz Ljubljane. Simpozij, ki je name naredil precejšen vtis, me je navdihnil, da smo v 8. in 9. razredu pri angleščini izpeljali 4 ure na omenjeno temo. Učenci so razmišljali o različnih vidikih inkluzije, kaj sploh to je, kje in kako se kaže in kako to občutijo oni tako doma, v družbi kot tudi v šoli. Razmišljali, pogovarjali in argumentirali smo podobnosti in razlike, ki nas delajo drugačne. Pogovarjali smo se o ustrahovanju (bullying), o tem, kako sprejeti se počutimo v šolskem okolju, kaj je na naši šoli dobro in na čem moramo še delati. Zadnja ura, ki je bila namenjena tudi refleksiji preteklih ur, je bila precej čustvena. Učenci so si ogledali tudi kratek video o tem, kako ljudi postavljamo v različne okvirje glede na njihov izgled, lastnosti, hobije in druge značilnosti (Don’t Put People in Boxes: https://www.youtube.com/watch?v=zRwt25M5nGw) .
Učenci so pokazali precejšnjo mero zrelosti, sposobnost razmišljanja in empatije. Povedali so, da si želijo, da bi se o takšnih in podobnih tematikah pogosteje pogovarjali in da so jim ure bile všeč. Ure so potekale v angleščini in tudi v slovenščini, tako da so lahko res vsi izrazili svoja mnenja, ideje, misli in občutke. Zanimivo je, da so učenci v veliki večini kljub možnosti uporabe slovenščine svoje misli izražali v angleščini. Tukaj je nekaj njihovih ugotovitev (prevedenih v slovenščino): – morali bi biti zrelejši; – več bi se morali pogovarjati o podobnih temah; – radi smo se še bolje spoznavali; – biti bolj pozitivni; – na trenutke smo se počutili čudno, nerodno; – ne soditi ljudi glede na izgled ali karkoli drugega; – morali bi biti bolj samozavestni; – biti bolj razumevajoči, potrpežljivi in tolerantni; – ure so bile bolj čustveno poučne; – kljub temu, da smo vsi drugačni, smo tudi vsi enaki.
Zahvaljujem se vsem vključenim osmo- in devetošolcem. Moja pričakovanja ste presegli. Pokazali ste, da zmorete, da ste odprti in razumevajoči, da ste sposobni empatije in da že imate določeno mero zrelosti. Hvala vsem in vsakemu posebej. Galerija slik.
Lidija Strmšek Pisanec
Februarska Aškerčeva lučka
Danes vam dajem nalogo. Ob koncu februarske lučke želim, da sami ugotovite, kaj je bil moj namen povedanega oziroma napisanega. Verjamem, da vam uspe.
Kolikokrat do sedaj ste se že potrudili in s kakšnim drobnim, skromnim načinom koristno poskrbeli ali za domače ali za prijatelje, sošolce ali neznance? Verjamem, da ste to že naredili. Ste kasneje kaj pričakovali v zameno? Ste jim omenili, da to delate za njih, da jih osrečite? Mogoče ja, mogoče ne. Poskusite sedaj drugače, seveda, če še niste. Vsaj nekajkrat na teden, če že ne vsaki dan, naredite nekaj lepega, majhnega za nekoga in tega ne omenjajte nikomur. Naj bo to vaša skrivnost. Opazujte, kako se boste počutili po tem, ko boste za nekoga nekaj naredili. Kako se boste počutili, ko nihče ne bo vedel, da ste bili vi? Kako se boste počutili, ko vi ne boste pričakovali nič v zameno? Opazujte se. Verjamem, da vam bo nov način delovanja všeč tako, da brez tega enostavno ne boste želeli več živeti.
Zakaj se ob tem, ko nekomu nekaj damo in nič ne pričakujemo, počutimo tako dobro? Prisluhnite starodavni resnici, ki pravi: »Kadar iščeš srečo za druge, jo boš našel sam.« Bodite še eden izmed mnogih, ki občuti srečo s tem, da daje.
Občutili boste tisti občutek sreče, ki ga mogoče premalokrat poznamo, vsaj v današnjih časih. In ko bo v vas ta občutek, se boste počutili svobodnega, lahkotnega. Opazili boste tisto, kar prej mogoče niste, saj je bilo samo po sebi umevno. Mogoče boste na poti v šolo opazili drevo, ki raste že leta tam, a vi ga boste prvič ozrli in občudovali njegovo deblo, liste, krošnjo. Mogoče boste v šoli opazili sošolko, sošolca in njegove lepe oči ali lase, ki jih prej niste. Mogoče boste na poti iz šole opazili oblake, kako se premikajo po nebu in spreminjajo oblike. Mogoče boste zvečer objeli starše, ker jih že dolgo niste. Mogoče kaj drugega, a občutili boste nekaj pri srcu. To vem zagotovo.
Kajti ko smo pripravljeni odpreti srce nekomu drugemu, se tudi naše srce odpre samo od sebe.
Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!
Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.
Na našo srečo!
Katja Pristušek
Tek na smučeh – 4. c POŠ Pesje
Danes smo se četrtošolci iz Pesja podali na tekaško stezo pri Visti. Večina učencev še ni nikoli tekla s smučmi. Živa nas je prijazno spodbujala in nas naučila osnov teka. Sprva smo bili malce nerodni, potem pa iz kroga v krog pogumnejši in uspešnejši. Na koncu smo bili vsi trdno odločeni, da se še vrnemo na tekaško stezo, saj smo zelo uživali. Galerija slik.
Razredničarka Mateja Kopušar
