Dragi Aškerci!
Ste se kdaj vprašali, zakaj ne moremo obirati jagod že aprila? Ni še čas. Vsi to vemo. A včasih bi radi čas prehiteli. Vse v naravi potrebuje svoj čas in ravno ob pravem trenutku je nared, da naše oko ozre čudoviti cvet, ki se je razbohotil v vsej svoji lepoti ali utrga zrel sadež, ki slastno vabi, da ga zaužijemo.
Le mi, ljudje, smo velikokrat neučakani in bi radi hitre rezultate, ki pa večkrat niso mogoči. Od začetka do cilja mora preteči točno določen čas. Potrebno je vložiti delo, trud, biti vztrajen, pogumen, če nam kdaj spodleti, da se poberemo in gremo naprej, se na napaki nekaj naučimo. Veliko ljudi na tej poti odneha pred ciljem in s tem so prikrajšani za čudoviti pogled ali slasten ugriz ali za širok nasmeh na obrazu in prijeten, srečen občutek v svojem srcu.
Verjamem, da mi nismo eni izmed tistih, ki bi sredi zastavljene poti odnehali. Znamo se spodbujati, sebe in drug drugega. Znamo vztrajati. Znamo priti do cilja in se na koncu skupaj veseliti in občutiti tisti neprecenljivi občutek sreče, zaradi katerega smo na svetu.
Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano! Verjamem v vsakega izmed vas! Ja, tudi v tebe!
Na našo vztrajnost! 🙂
Katja Pristušek
