Letos na naši šoli v okviru projekta »EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA« poteka tudi akcija »EKO-PAKET«. Glavni namen je ozaveščanje in pravilno ravnanje s kartonsko embalažo za živila, kamor sodi embalaža sadnih sokov in mleka. Tako si že od začetka šolskega leta vsi prizadevamo, da ločujemo poleg papirja in plastike še kartonsko embalažo za živila, neposredno v razredih, od koder jo potem reditelji na pladnjih prinesejo v kuhinjo. Tu jo kuharice zbirajo v posebnih zelenih vrečah. Najpomembneje je, da je embalaža za živila pravilno stisnjena, saj le tako zavzame malo prostora v ekoloških rumenih zabojnikih, tudi do 20-krat manj! Ostale zanimivosti o kartonski embalaži za živila si lahko pogledate v informativnem pregledu»ALI SI VEDEL, DA…« , skozi katerega so se že sprehodili četrto-, peto- in šestošolci.
Zanimiv pa je še sprehod skozi najbolj izvirne ideje, zamisli in predloge četrto-, peto– in šestošolcev na štiri vprašanja, ki so bila postavljena v anketnem vprašalniku:
1. Kaj vse bi lahko v šoli izdelali iz odpadne embalaže za mleko in sokove?
- živali,
- vesoljsko ladjo, grad,
- igrače,
- zabojnike za mleko in sokove,
- predstavo za otroke iz vrtca,
- eko okrasni stol,
- eko okrasno hišico,
- mesto,
- kipe,
- snežene gore,
- stojala za svinčnike,
- kip z napisom »eko šola«,
- nabiralnik za copate v garderobi,
- darilne vrečke,
- maske za pusta,
- model šole in okolice…
2. Kako bi lažje prepoznal izdelke, katerih embalaža sodi v rumene zabojnike za embalažo oz. plastiko?
- Na pokrovčkih bi pisalo »EKO«.
- Na izdelkih bi bili rumeni listki.
- Bili bi opremljeni s posebnim znakom.
- Na embalaži bi bili narisani rumeni zabojniki.
- Bili bi rumene barve.
- Na njih bi bile posebne nalepke.
- Tako, da bi v trgovinah izdelke iz plastike dajali na rumene police.
- Vso embalažo, ki sodi v rumene zabojnike, bi pobarvali rumeno ali oblikovali znak za rumen zabojnik.
- Prebral bi napise in pogledal, iz česa je sestavljeno.
- Bili bi ločeni od ostalih izdelkov.
- Da bi bilo zraven cene napisano, v kateri zabojnik spada.
3. Kako bi v čim krajšem času dosegli, da bi vsi ljudje ločevali kartonsko odpadno embalažo?
- Z obveščanjem po televiziji in telefonu v vseh jezikih.
- Z obveščanjem po pošti.
- Dal bi listke na vsa vrata v stanovanju.
- V vseh jezikih bi posnel reklamo in jo poslal preko satelita tako, da bi jo vsi videli.
- Na pošti bi naredili eko nalepke.
- Imeli bi službo, ki bi opozarjala na pravilno odlaganje odpadkov.
- Da bi nad ekološke otoke postavili kamere in dajali denarne kazni za nepravilno ločevanje.
- Po vsem mestu bi polepili informativne plakate.
- Preden bi odvrgel v zabojnik smeti, bi mogel odtipkati svoje ime in priimek, hišno številko, ulico in kraj. Na vsakem zabojniku bi bil poseben senzor, ki bi prepoznaval, kakšne vrste smeti sodijo notri. Tisti, ki bi npr. vrgel embalažo od mleka med papir, bi moral plačati kazen varnostniku za smeti, saj bi ga zabeležila naprava.
- Priredil bi zabavo in obvestil vse po mikrofonu.
- Najprej bi mi sami ločevali odpadke, potem bi drugim povedali, naj tudi oni ločujejo in naj še oni povedo drugim naprej.
- Naredili bi majhen projekt o svetu, kjer se ne bi recikliralo in o svetu, kjer se reciklira.
- Po televiziji bi bili kvizi o ločevanju.
- Da bi za
- Tistemu, ki bi pravilno ločeval odpadke, bi podarili darilni bon.
4. Na kakšen način bi lahko na šoli še povečali obveščenost vseh o ustreznem zlaganju in zbiranju kartonske odpadne embalaže?
- Imeli bi igre, ki bi govorile o tem, kako ločevati odpadke.
- Vsakemu, ki ne bi pravilno ločeval odpadkov, bi dali dodatne ure za šolsko delo.
- Vsak dan bi obveščali po šolskem radiu.
- V razredih bi nalepili plakate o pravilnem zlaganju embalaže.
- Da bi eko straže vsak dan prišle pogledat, kako ločujemo.
- O tem bi se pogovarjali na urah oddelčne skupnosti.
- Tekmovanja med razredi.
- Z obveščanjem na oglasnih deskah.
- Predavanja strokovnjakov.
- Za pravilno ravnanje bi dobili oceno 5, za nepravilno pa 1.
- Podeljevali bi nagrade.
- Priredili bi tekmovanje po oddelkih. Tisti oddelek, ki bi zbral v dveh tednih največ kartonske embalaže za živila, bi dobil ogromno škatlo sladkarij.
- Na koncu leta bi vsi, ki so ločevali, dobili značko.
- Da bi pri malici dali obvestilo po zvočniku, naj pravilno ravnamo z embalažo za živila.
- Obstajala bi eko predavanja in udeležba na njih bi bila obvezna.
- Da bi pri košu za plastiko bile nalepke o pravilnem stiskanju odpadne embalaže za živila.
- Da bi imenovali reditelje, ki bi bili zadolženi samo za opravilo pravilnega ravnanja s kartonsko embalažo za živila.
- Sam bi pomagal sošolcem in jih naučil pravilnega ravnanja.
V drugem delu (AKCIJA »EKO-PAKET«-2. DEL) sledi pregled posnetih oglasov o pravilnem zlaganju kartonske embalaže za živila (embalaža mleka in sadnih sokov), objavljen strip »Dogodivščine Smetka in Vrečka« in utrinki iz akcije, ki so jo posebne skupine četrto- in petošolcev z imenom »EMBALAŽKOTI« predstavljale v vseh razredih prve triade, tako na podružnični kot na centralni šoli.
Več o akciji »EKO-PAKET« si lahko preberete tudi na www.eko-paket.si, veliko zanimivega o različnih oblikah embalaže, ki ohranjajo živila kvalitetna, pa domuje tudi na slovenski strani blagovne znamke Tetra Pak – www.tetrapak.si .
Janja Pokleka, vodja akcije »EKO-PAKET«
