Jesenska ekskurzija je sedmošolce popeljala na Koroško. Ob vstopu v to pokrajino nas je že pozdravljala mogočna Uršlja gora, ki nas je vodila do našega prvega cilja – Kotelj. Na Preškem vrhu smo se zbrali ob spomeniku pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca ter prisluhnili zanimivi razlagi vodičke o njegovem življenju. Ob spremljanju dežnih kapelj smo se spustili po potki, ki je vodila do lesene hiše, v kateri je Voranc preživljal otroštvo. Črna kuhinja, krušna peč, postelje, miza z izrezljano sončno uro, fotografije in razstavljene knjige, med katerimi se nam je oko ustavilo na njegovih Solzicah, vse to nas je popeljalo v čas trdega, revnega bajtarskega življenja.
In že smo se peljali proti Prevaljam ter se ustavili pred osnovno šolo, v kateri je pred 46 leti nastala zamisel o bralni znački. Njena pobudnika sta bila pisatelj in ravnatelj Leopold Suhodolčan ter profesor slovenščine Stanko Kotnik. Ob ogledu bralnih značk smo se čudili njihovemu številu in raznolikosti. Posebej pa smo bili počaščeni ob sprejemu, saj so nam prvošolci zapeli nekaj pesmi.
In končno: težko pričakovani mežiški rudnik, v katerem so nekoč kopali rudi svinec in cink, danes pa je preurejen v muzej. Stisnjeni v majhnih, ozkih vagončkih smo v popolni temi drveli v njegovo notranjost, v podzemlje Pece. S kriki navdušenja smo pregnali škrata Berkmandeljca, tako da nam ga ni uspelo videti, smo pa slišali njegovo hihitanje. Ogledna pot nas je ob razlagi vodiča vodila mimo številnih eksponatov, ki prikazujejo težko delo rudarjev.
