30. in 31. januarja so mladi naravoslovci naše šole otroke iz vrtcev Vrtiljak in Najdihojca sprejeli v “hiši eksperimentov” in skoraj čisto pravem živalskem vrtu. Obiskovalci so postali mladi znanstveniki in ob zanimivih poskusih ugotovili, da je znanost lahko tudi zabavna. V mini živalskem vrtu pa so nanje čakale mnoge, božajočih rok željne živali. Galerija slik Vrtiljak in Galerija slik Najdihojca
V uvodu so mladi naravoslovci z mentorico Sonjo Zager povabili obiskovalce na zabavno pustolovščino.
Znanstveniki potrebujejo tudi zaščitna oblačila.- lepo smo videti, kajne!
Si lahko mislite, da je možno kar na mizi ustvariti čisto pravi vulkanski izbruh.- pa niti čarovniki nismo. Samo malo tegale praška, pa tiste tekočine …
… in že je moj vulkan izbruhnil.
Mi bomo pa mini rakete pošiljali visoko… čim višje. Raketice potrebujejo samo pravo “gorivo”….
… sledi napeto odštevanje (10, 9, 8, …0)…
… in …buuum … jupi! – naše rakete so s pokom poletele visooooko v zrak.
Kdo se upa stopiti v sredo veliiiikega milnega mehurčka?! Ja, tudi škornji bodo potrebni.
In … hooop, skrita sem v milnem mehurčku.
Pa tudi sami lahko delamo velike milne mehurčke.
Kako je super packati. Moje roke so prav smrkastično modre. Kdo bi si mislil, da je tale packasta reč sestavina pudinga…
Strašno kačo si bomo pa kar sami naredili.
Je tole veliko kristalno čudo res tisto drobno zrnce soli, s katerim mama posoli juho? Je, če ga opazuješ pod mikroskopom.
Se kdo boji kače? Mi prav gotovo ne. Še posebej, če sta to prijazna pitončka Vili in Lili, na otip prijetno mehka radovedneža, ki očitno nimata nič proti božanju.
Šolski hrček Tonči je navdušeno drobencljal iz rok v roke in raziskoval čudne nove vonje.
Močerad je zelo koristen prebivalec gozda. Rad ima vlago, zato morajo biti tudi naše roke vlažne.
Je že kdo videl brezdlako podganco. Tale je bila sicer zelo radovedna, a prijazna, na otip pa mehka in topla.
Kako mehek kožušček ima tale činčila in sploh se ni naveličala našega božanja.
Zajčku dolgodlakcu z belim smrčkom je bilo naše cartanje očitno všeč. Mimogrede smo ga preimenovali v Puhca.
Dolgodlaki morski prašiček s “panki frizuro” pa se je iz kletke pustil izvabili le najnežnejšim rokam.
Je pa zato Mini, najprijaznejša psička na svetu, uživala v pozornosti, božanju in čohljanju.
Želve rdečevratke ves hrup v učilnici za kemijo ni prav nič motil. Mirno je plavala v svojem akvariju.
Bilo je res zabavno, zanimivo in … mnogi smo dobili ideje, kakšna želja se bo skrivala v letošnjem pismu Božičku.
