Vsem otrokom je skupno, da radi raziskujejo in … da imajo radi živali. Tudi otroci iz vrtcev Vrtiljak in Najdihojca ter učenci iz CVIU niso izjema. 24. in 25. januarja smo jih Mladi naravoslovci naše šole z mentorico Sonjo Zager povabili v “svojo hišo eksperimentov in mini živalski vrt”.
Bilo je zanimivo, zabavno, malo hrupno, malo packasto, malo mokro, pa zelo mehko in puhasto. Mali in malo večji znanstveniki so navdušeno odkrivali male-velike skrivnosti znanosti. Povzročali so vulkanske izbruhe, izstreljevali poskočne rakete, razcvetali čarobne cvetove, ustvarjali veeeelike milne mehurčke, kukali skozi mikroskop ter božali in pestovali prijazne živali. Galerija slik
Znanstveniki morajo imeti seveda posebna zaščitna oblačila.
Razdelili smo se v skupinice in se navdušeno lotili dela.
Kdo bi verjel, da lahko vulkani bruhajo tudi na mizi, pa še barvo lave smo lahko izbrali.
V raketo skriješ “čudežno tabletko”, dodaš malo “goriva” in … čakaš na izstrelitev visoko v zrak. Pozor … raketa leeeti!!!
Nekaj črtic s flomastrom na krogec iz posebnega “čarobnega” papirja, krogec natakneš na tulček, namočiš v vodo … in tvoja rožica zacveti.
Kaj je lepšega kot packanje. Tokrat po gosti škrobni masi. Le kdo bi verjel, da je tista, iz katere mama naredi puding, čisto podobna.
Kdo naredi večji milni mehurček?!
Ali pa – kdo se ne boji postaviti v milni tunel?!
Povečevalno steklo se imenuje napravica, ki ti v solnem kristalu drobne kristalčke naredi velike in zanimive.
Pa še pogled v mikroskop. Kaj res mama s temle čudom soli juho?!
Le zakaj bi se bali prijaznega pisanega močerada? Zabavno žgečka, ko ti pleza po dlani.
Vodna želva rdečevratka se pa noče božati. Kar v svoj trdi oklep se je skrila.
Zajček Maks pa je prav užival v toplih naročjih in ob božajočih dlaneh.
Tudi živahni šolski hrček Tonček se ni branil željnih otroških dlani.
Malo bolj plašna samička morskega prašička – Čopka pa se je raje skrila v varno naročje.
Prava zanimivost je bil dihurček Aleks.
V našem živalskem vrtu ni manjkal niti čisto pravi domači zajec. Čeprav velik, radovedno vohljajoč, je bil tako prijetno mehak za božanje.
Občudovanja in navdušene pozornosti je bil deležen tudi prijazen in prikupen kuža Jacky.
Raziskali smo še druge zanimivosti, ki jih skriva kemijska učilnica. Tudi čisto posebno tablo, ki celo posnema oglašanje živali.
Po uspešno opravljenih nalogah pa nas je čakalo še prijetno presenečenje. Spretni prsti Romane Kolenc so iz balonov ustvarili zanimive živali in vsak je eno lahko odnesel domov.
Pokazala nam je, kako se izdela srček.
Kaj bomo pa naslednjič počeli? Karkoli že, gotovo bo zabavno. Nasvidenje do takrat.
