Select Page


V četrtek, 11. maja, je v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani potekala prireditev slavnostnega zaključka nacionalnega natečaja Evropa v šoli 2016/17 z naslovom Svet, v katerem želim živeti, na kateri so najboljšim mladim ustvarjalcem literarnih, likovnih, fotografskih in video del podelili priznanja in nagrade. S ponosom lahko povemo, da je osmošolec Rok Tadej BRUNŠEK na državnem nivoju osvojil 1. mesto s pesmima Svet, v katerem živim … Sonet 1, Svet, v katerem želim živeti … Sonet 2 (mentorica Nevenka Hvalec), šestošolka Mojca MIKLIČ  pa 3. mesto s pesmijo Moj svet (mentorica Martina Hribernik). Čestitamo za izjemen dosežek!

Prireditve so se udeležili tudi učenci, katerih literarna in likovna dela so bila na regijskem nivoju izbrana za nacionalni nivo. Ti so: Teodor Torbica, 2. b, Maks Plaskan, 3. c, Tjaž Marin, 4. a, Urška Sevčnikar in Ema Pibernik, 6. b, Tia Jakob Kuković in Tjaša Grmič, 7. c. Mentorice: Sabina Zvir, Metka Smirnov, Katja Pristušek, Danica Arzenšek, Jelka Repenšek in Nevenka Hvalec. Galerija slik.

Tudi njim čestitamo!
Šolska koordinatorka EVŠ:  Nevenka Hvalec

SVET, V KATEREM  ŽIVIM  …

Sonet1

Predolgo človek svet že uničuje,
ko ves pohlepen níkdar ne ugleda,
da naš planet kot zver požira beda,
in čas, kot ga poznamo, se končuje.

Naenkrat vse postalo nam je tuje
in mnogim mislim vlada čista zmeda,
ob tem pa marsikdo se ne zaveda,
da otrok tih na samem tam vzdihuje.

Ko prosi le za droben košček kruha,
mu bridka solza moči mehko lice,
ker vseh ljudi so zanj ušesa gluha.

Na dom njegov preže železne ptice,
njegova usta vedno bolj so suha,
pogled mu seže le do ostre žice.

SVET, V KATEREM  ŽELIM ŽIVETI …

Sonet 2

Na svetu, polnem blišča, zmede, hrupa,
pozabi človek radosti življenja,
se izgubi, ker je preveč trpljenja,
rešitev vidi v steklenički strupa.

A k sreči čisto vsak še ne obupa,
ne vidi v krutem svetu le trpljenja
ter ljubi zvok potokov žuborenja.
In res se vselej najde kdo, ki upa.

Ki trmasto bori se s to sivino,
katere slutnja neprestano rjove
in nam povzroča tiho bolečino.

Ki ostrih žic gradi ne, le mostove,
ko širi vsem ljudem sveta toplino,
ki sam ustvarja svoje si svetove.

Rok Tadej BRUNŠEK, 8. b

Delite s prijateljiShare on Facebook