Select Page

Nekoč je živela družina Smejač: mama Katarina, oče Branko, sin Filip in njegova starejša sestra Polonca.

Nekega dne, ko so sedeli pri večerji, je Polonca bruhnila v smeh. Smejala se je na vso moč. A ker je smeh zelo zelo nalezljiv, se je kmalu začela smejati celotna družina. Nenadoma so se znašli v deželi smeha imenovani Smeholandija, v kateri so se ljudje ves čas smejali. Poglavar Smeholandije Smejalko jih je sprejel. Kasneje so spoznali tudi njegovega sina Šaljivka, ki je ves čas govoril šale. Poglavar Smejalko pa se je ves čas tako smejal, da so ti bobniči skoraj počili. Če se en dan nisi smejal, so te za kazen izgnali iz Smeholandije. Polonca si je zaželela, da bi večno ostala v Smeholandiji, ker je bilo tam zelo zelo zabavno.

Nato pa je zaslišala nežen glas mame Katarine, ki je Polonco zbudila in jo povabila na zajtrk. Polonca je ugotovila, da Smeholandija obstaja samo v sanjah. Zato je komaj čakala, da bo spet šla v posteljo in odpotovala tja. Tako je bilo vsak dan.

Sara Obradović, 3. a

Dostopnost