Select Page

Prejšnjo soboto sem se zbudila šele ob devetih. Dopoldan sem naredila vse za šolo, popoldan pa sem imela prosto. Šla sem se ven ukvarjat s psom in ga pripravljati na skoke čez ovire.

Ni želel sodelovati, zato sem pograbila pasji piškot in ga nekajkrat poskušala spodbuditi. Ker se je obotavljal in ni hotel, sem obupala jaz in sedla v senco. Takoj, ko so kokoši zagledale piškot, so prihitele k meni. Psa je bilo očitno strah, da bi piškot dobile kokoši, zato se je »naslikal« k meni. Običajno hranjenje kokoši je bilo dolgočasno, zato sem se spomnila načina, da ga popestrim in se hkrati maščujem psu zaradi ne preskakovanja ovir. Šla sem po semena, psa zgrabila za ovratnico in mu nasula semena na hrbet. Kokoši so planile po hrano, njemu pa to ni najbolj odgovarjalo, zato je iznenada jezno zarenčal. Kokoši so poskočile od strahu. Iz neznanega razloga se mi je zdelo pametno dati psu semena na glavo. Kokoši so imele tokrat pojedino na njegovi glavi. »Kako zabaven prizor!« sem si mislila. Kar naenkrat je pes spet zarenčal. Nekaj časa sem še ostala in jih opazovala, nato pa odšla v hišo.

Naslednje jutro sem prisedla k očetu in mami, ki sta uživala pred hišo,  in pred nami se je začel odvijati nepričakovan prizor. Vsi smo začudeni strmeli v kokoši, ki so napadale in se zaganjale v ubogega psa. Staršem ni bilo nič jasno, meni pa se je vedno bolj dozdevalo, da sem kokoši te napadalnosti in nespoštovanja kosmatinca naučila jaz.

Starša sta me sumničevo gledala, jaz pa sem jima zaradi slabe vesti povedala, kaj sem naredila. Najprej sta bila besna, kasneje pa sta mi oprostila. Nismo našli načina, kako nenavadno vedenje kokoši do psa spremeniti, zato smo jih hitro ločili in upali, da bo to popravil čas.

Smešna pripoved je nastala kot domača naloga pri pouku slovenščine po obravnavi humoreske.

Julijana Glavnik, 7. b

Dostopnost